Japonski predstavniški dom je konec aprila odobril prvi zakon, ki ureja umetno inteligenco v državi. Regulacija umetne inteligence je tema, ki prevladuje v zakonodajnih razpravah po vsem svetu, z različnimi strategijami v različnih državah. Po podatkih Unesca je od leta 2016 več kot trideset držav sprejelo zakone, osredotočene na umetno inteligenco.
»V primeru japonskega zakona besedilo ne predvideva kazni, da ne bi ovirali tehnoloških inovacij in da bi dali prednost privabljanju naložb na to območje. Za ublažitev tveganj tehnologije za prebivalstvo se bodo torej uporabili obstoječi zakoni in predpisi, kot je kazenski zakonik,« pojasnjuje dr. Patrícia Peck, specialistka za digitalno pravo in izvršna direktorica odvetniške pisarne Peck Advogados.
Odvetnik nadalje povzema veljavno zakonodajo na to temo in podaja primerjave. »Evropska unija je leta 2024 odobrila Zakon o umetni inteligenci, celovitejšo uredbo, ki bo začela veljati postopno. V začetku leta so začele veljati prepovedi za nekatere sisteme umetne inteligence in zahteve v zvezi s pismenostjo na področju umetne inteligence. Avgusta bodo začeli veljati deli, ki se nanašajo na pet drugih področij, med katerimi izstopata upravljanje in kazni. Od takrat lahko že opazujemo, da velika podjetja vlagajo v izobraževanje svojih ekip.«
Glede ZDA in Kitajske odvetnik še dodaja: »Čeprav še nimajo zveznega zakona, imajo ZDA že sektorske predpise in smernice Bele hiše. Kitajska pa ima zelo regulativni model, osredotočen na nacionalno varnost, regulacijo algoritmov priporočil in uporabo generativne umetne inteligence.«
Glede regulativnega modela Evropske unije Patrícia Peck poudarja namero po zagotavljanju robustne zaščite. »Besedilo ustvarja stroga pravila za občutljivo uporabo umetne inteligence, kar preprečuje ekscese v aplikacijah z manjšo grožnjo. V primerih visokega tveganja zakon določa obveznosti preglednosti, razložljivosti in neodvisnih revizij kot osrednje zahteve. Poleg tega besedilo določa tudi mehanizem za redne preglede, ki lahko zakonodajo sčasoma posodablja,« pojasnjuje.
Regulacija v Braziliji
Glede Brazilije strokovnjakinja navaja zakon 2338/2023, ki je v obravnavi v senatu in katerega cilj je ustvariti pravni okvir za uporabo umetne inteligence. »Zakon, ki ureja umetno inteligenco, se sooča z izzivi, kot so dejstvo, da bi lahko velika tehnološka podjetja vplivala na proces, možnost, da zakonodaja upočasni razvoj novih tehnologij in hitro zastara, vendar temelji na načelih, kot so spoštovanje človekovih pravic, nediskriminacija, preglednost in varnost ter odgovornost,« pojasnjuje.
Po mnenju odvetnice je pristop k regulaciji umetne inteligence v Braziliji zasnovan na tveganju, podobno kot model Evropske unije. »Zakon predlaga strožja pravila za visoko tvegane aplikacije umetne inteligence, kot sta prepoznavanje obrazov in avtomatizirane sodne odločitve, kar je pozitivna točka za prebivalstvo,« pojasnjuje.
Strokovnjakinja izpostavlja tudi druge pozitivne točke in poudarja sodelovanje javnosti pri pripravi zakona – v katerem so sodelovali strokovnjaki, akademiki in zasebni sektor – ter spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v državi. »Sodelovanje regulatornih organov je nujno, da lahko prispevajo k sektorski viziji uporabe tehnologije,« poudarja.
Vendar Patrícia Peck pojasnjuje, da bi lahko bilo besedilo natančnejše. »Besedilo je pretirano splošno; nekateri kritiki poudarjajo, da je zakon preveč nejasen glede ključnih točk, kar bi lahko oviralo njegovo uporabo. Poleg tega bi lahko okvir glede na hiter tehnološki napredek hitro zastarel,« podrobno opisuje.
Nenazadnje bi lahko besedilo, če bo odobreno, sprožilo tudi nadaljnjo razpravo. »Obstajajo dvomi o strukturi in virih institucij, ki bodo odgovorne za spremljanje in izvrševanje zakona,« poudarja odvetnik.
