Koncept »vpliva, ki presega dobiček«, postaja vse pomembnejši in preoblikuje namen in strategijo podjetij ter njihov prispevek k družbi in okolju zaradi vse večjih zahtev potrošnikov, zaposlenih in vlagateljev po družbeno odgovornih in trajnostnih dejanjih.
Trenutno se številna podjetja osredotočajo na cilje, ki presegajo finančni donos, vključno s pobudami in projekti, povezanimi z okoljsko trajnostjo, programi družbene odgovornosti in ukrepi, namenjenimi blaginji skupnosti v okolici podjetij.
Glede na študijo "ESG Panorama 2024", ki jo je aprila 2024 objavila organizacija Amcham Brazil – v kateri je bilo anketiranih 687 brazilskih direktorjev in poslovnih vodij – se je v primerjavi z isto raziskavo leta 2023 uporaba praks ESG (okoljsko, socialno in korporativno upravljanje) povečala za 24 %.
Glede na raziskavo se je znanje in izkušnje na področju ESG agende v primerjavi z letom 2023 znatno povečalo za 13 odstotnih točk, pri čemer je 75 % anketirancev poročalo o razumnih izkušnjah in/ali znanju na tem področju. Povečanje kaže na boljše razumevanje praks ESG s strani brazilskih podjetij.
Na vprašanje, zakaj organizacije sprejemajo agendo ESG, je 78 % vprašanih odgovorilo, da si prizadevajo za bolj pozitiven vpliv na okoljska in socialna vprašanja. Glede koristi sprejemanja agende ESG jih je 50 % odgovorilo, da krepi lokalno skupnost. Poleg tega je socialni steber prednostna naloga za 72 % vprašanih, sledita mu upravljanje (68 %) in okolje (66 %). Druga točka je, da si več kot polovica prizadeva za opolnomočenje zaposlenih (65 %), razvoj raznolike in vključujoče kulture (61 %) ter ustvarjanje delovnih mest in dohodka v lokalnem gospodarstvu (54 %).
Z naraščajočo ozaveščenostjo o družbenih in okoljskih vprašanjih se podjetja soočajo s pritiskom, da so bolj transparentna glede svojih dejavnosti in vplivov, ki jih je mogoče meriti, ocenjevati in prikazovati prek specializiranih podjetij in svetovalnih podjetij.
Sprejemanje praks družbene odgovornosti
Po besedah Andree Moreire, izvršne direktorice podjetja Yabá, svetovalnega podjetja ESG, ki ustvarja in razvija rešitve za podjetja, osredotočene na pozitiven družbeni vpliv, bi si morala podjetja prizadevati ne le za ustvarjanje dobička, temveč tudi za ustvarjanje skupne vrednosti, spodbujanje trajnostne rasti in pozitiven družbeni vpliv. To pomeni sprejemanje odgovornih poslovnih praks in vlaganje v pobude, ki na smiseln način obravnavajo družbene in okoljske izzive.
»Danes je močan trend sodelovanja, pri katerem podjetja združujejo moči z nevladnimi organizacijami in celo s samo vlado, da bi razširila in spodbudila družbeni vpliv. Za to je treba sodelovati s ključnimi deležniki, ki vključujejo ne le stranke in vlagatelje, temveč tudi lokalne skupnosti in nevladne organizacije. Odprt in sodelovalen dialog s temi skupinami je temeljnega pomena za spodbujanje pozitivnih sprememb, s sprejemanjem strategij za vključevanje in sodelovanje z deležniki pa krepimo odnose, spodbujamo preglednost in ustvarjamo pozitiven družbeno-okoljski vpliv,« pravi Andrea. Strokovnjakinja še dodaja, da danes družbena odgovornost ni več možnost, temveč bistveni del poslovne identitete in strategije.
Ukrepi, ki jih sprejemajo korporacije, se lahko izvajajo prek gibanja za podporo skladom, katerega cilj je pomagati podjetjem pri dodeljevanju sredstev Skladu za otroke in mladostnike ter Skladu za starejše, pa tudi prek zakonov o spodbudah, kot so davčne spodbude, v katerih podjetja del vrednosti svojih davkov namenijo socialnim projektom, ki spodbujajo družbeni razvoj in kulturo, ali pa tudi prek športnih spodbud, v katerih podjetja del dohodnine namenijo izvajanju športnih in parašportnih projektov na celotnem nacionalnem ozemlju.
Poleg zgoraj omenjenih metod za podjetja, da sprejmejo družbene prakse, je še en način, kako lahko ta podjetja vzpostavijo odnose in sodelujejo s skupnostmi, ki se nahajajo v okolici podjetij. »V tem primeru lahko podjetja sodelujejo v projektih, ki prinašajo koristi tej lokaciji, zato je treba v vsaki fazi procesa upoštevati človeške dejavnike: od načrtovanja do izvedbe je treba razumeti in zadovoljiti potrebe vključenih skupnosti, pri čemer je treba spoštovati kulture, tradicije in želje vsake od njih,« pojasnjuje Andrea.
Skratka, podjetja, ki sprejemajo takšne spremembe, oblikujejo bolj trajnostno prihodnost in zagotavljajo njihovo dolgoročno ustreznost, saj se zavedajo, da je uspeh neposredno povezan z blaginjo skupnosti in družbe. »Verjamem, da lahko nekaj spremenimo z ustvarjanjem prihodnosti, v kateri bo gospodarska rast resnično trajnostna in vključujoča za vse,« zaključuje Andrea.
