Porast bančnih goljufij in prevar v digitalnem okolju ni več problem, omejen le na posameznike. Podjetja – od majhnih ponudnikov storitev do velikih trgovskih verig – so vse pogosteje tarča sofisticiranih napadov, ki izkoriščajo tehnološke in človeške ranljivosti. To opozorilo izhaja iz nedavne raziskave Brazilske federacije bank (Febraban), ki kaže na pospešeno rast poskusov goljufij zoper račune podjetij, ki presegajo tiste, ki se dogajajo s posameznimi potrošniki.
Po besedah odvetnice Débore Farias , specialistke za potrošniško in bančno pravo ter partnerice pri Duarte Tonetti Advogados, imajo poslovne prevare običajno takojšen finančni vpliv in lahko povzročijo velike izgube. »Ko je podjetju vdrt v račun ali so ogroženi njegovi bančni podatki, je tveganje veliko večje kot pri posamezni goljufiji. Govorimo o transakcijah, ki vključujejo plače, dobavitelje in celotno operativno verigo. Napad lahko ohromi podjetje in v nekaj urah povzroči milijonske izgube,« pravi.
V nasprotju z idejo o „samodejni zaščiti“ niti posamezni potrošniki niso oproščeni dokazovanja, da transakcije niso prepoznali, in opozarjanja na dokaze o kršitvi bančne varnosti, kar velja tudi za pravne osebe.
»V sporih glede sumljivih transakcij prevladajo tehnični dokazi: dnevniki dostopov, revizijske sledi, neskladja IP/geografskega časa, anomalije v transakcijskih profilih, slabosti v postopku preverjanja pristnosti, pa tudi hiter odziv podjetja na incident (blokiranje, ohranitev dokazov, obveščanje banke). Sodišče običajno pretehta dokaze in stopnjo skrbnosti vsake stranke – velikost podjetja, zrelost kontrol, ločitev nalog in upoštevanje notranjih politik,« pojasnjuje specialist.
Med preventivnimi praksami, ki jih Débora priporoča, so redni pregled bančnih in digitalnih pogodb o storitvah, usposabljanje finančnih ekip za prepoznavanje poskusov lažnega predstavljanja in socialnega inženiringa ter stalno spremljanje sumljivih transakcij. »Poslovne goljufije se ne dogajajo le zaradi vdorov v sistem. Pogosto se začnejo s preprostim lažnim e-poštnim sporočilom, zlonamerno povezavo ali nič hudega slutečim zaposlenim. Največji ščit so še vedno informacije in notranji nadzor,« poudarja.
Za Déboro vse večja digitalizacija poslovanja od podjetij zahteva, da začnejo bančno varnost obravnavati kot del korporativnega upravljanja. »Boj proti goljufijam bi moral biti prednostna naloga vodstva, ne le tehnološka. Podjetja, ki to razumejo, zmanjšujejo tveganja, ščitijo svoja sredstva in krepijo zaupanje v odnose z bankami, dobavitelji in strankami,« zaključuje.
