Pri upravljanju z ljudmi je izbira med zaposlovanjem prek CLT (Consolidation of Labor Laws – Konsolidacija delovnega prava) ali prek ponudnikov storitev strateška odločitev, ki lahko neposredno vpliva na trajnost podjetja.
Po podatkih IBGE je v Braziliji približno 33 milijonov formalnih delavcev, zaposlenih v skladu s CLT (Consolidated Law Laws), medtem ko jih okoli 24 milijonov dela kot svobodnjaki ali ponudniki storitev. Obe vrsti zaposlitve imata prednosti in slabosti, ki jih je treba skrbno analizirati.
Po mnenju Daiane Milani , poslovne ženske, specializirane za blagovne znamke in razvoj ljudi, bi morala izbira med CLT in ponudniki storitev temeljiti na strategiji podjetja in vrsti dela, ki ga je treba opraviti. »Bistveno je upoštevati profil projekta, organizacijsko kulturo in dolgoročno razmerje med stroški in koristmi. Prilagodljivost in specializacija ponudnikov storitev sta lahko v določenih scenarijih konkurenčna prednost, medtem ko sta varnost in stabilnost CLT bistveni za podjetja, ki si prizadevajo zgraditi povezano in angažirano ekipo,« pojasnjuje.
Zaposlovanje CLT: prednosti in slabosti
- Stabilnost: ponuja stabilnejši in varnejši delovni odnos tako za delodajalca kot za zaposlenega.
- Ugodnosti iz delovnega razmerja: pravica do plačanega dopusta, 13. plača, FGTS (Sklad za jamstvo delovnega časa), porodniški/očetovski dopust, med drugim.
- Zavzetost in zvestoba: Spodbuja večjo zavzetost in zvestobo zaposlenih ter zagotavlja spoštovanje vseh delavskih pravic.
- Visoki stroški: Za podjetje je to lahko drago zaradi stroškov dela in birokracije, zlasti za mala in srednje velika podjetja.
Najem ponudnikov storitev 'PJ': prednosti in slabosti
- Prilagodljivost: Omogoča zaposlovanje za specifične projekte, brez potrebe po delovnem razmerju in z njim povezanih stroških.
- Znižanje stroškov: To je lahko zanimiva možnost za podjetja, ki iščejo večjo prilagodljivost in zmanjšanje stroškov.
- Pravna tveganja: Pomembno je, da je pogodba o opravljanju storitev dobro opredeljena, da se izognemo prihodnjim pravnim težavam, kot je na primer opredelitev prikritega delovnega razmerja.
Milani razmišlja o tem vprašanju tudi v kontekstu blagovne znamke . »Bistveno je uskladiti izbiro z identiteto blagovne znamke in korporativnimi vrednotami. Zaposlovanje v okviru CLT lahko okrepi kulturo stabilnosti in predanosti, kar je bistveno za blagovne znamke, ki cenijo zvestobo in dolgoročni razvoj,« ugotavlja.
Glede pogodb, znanih kot »PJ«, strokovnjakinja meni, da ponudniki storitev ponujajo fleksibilnost in inovativnost, ki ju potrebujejo blagovne znamke, ki delujejo na dinamičnih trgih in zahtevajo hitre, specializirane rešitve. »Ključno je razumevanje, kako lahko vsak pogodbeni model okrepi vrednostno ponudbo blagovne znamke in izkušnjo strank,« pojasnjuje.
Da bi se delodajalci lahko odločili, je pomembno, da ocenijo ne le takojšnje stroške, temveč tudi dolgoročni vpliv na organizacijsko kulturo, zadovoljstvo zaposlenih in sposobnost podjetja za inovacije in prilagajanje. »S temeljito analizo, usklajeno s strateškimi cilji, lahko podjetja sprejemajo bolj odločne odločitve in zagotavljajo upravljanje ljudi, ki prispeva k trajnostni rasti organizacije,« zaključuje.
