Inflacija je povzročila znatne spremembe v potrošniških navadah brazilskega prebivalstva. Raziskava, ki jo je izvedlo podjetje Brazil Panels Consultoria v sodelovanju z Behavior Insights, je pokazala, da je 41,8 % potrošnikov začelo kupovati hrano pri veletrgovcih, da bi prihranili denar. Študija, v kateri je bilo med 11. in 23. marcem 2025 anketiranih 1056 Brazilcev iz vseh regij države, poudarja vpliv naraščajočih cen na gospodinjske proračune in strategije, sprejete za premagovanje te situacije.
Glede na anketo 95,1 % vprašanih pravi, da so se življenjski stroški v zadnjih 12 mesecih zvišali. Le 3 % jih meni, da so cene ostale stabilne, 1,9 % pa jih zaznava znižanje. Zaskrbljujoč je tudi občutek pospešene rasti cen: 97,2 % meni, da so se cene hrane hitro zvišale, zaradi česar je inflacija vsakodnevna skrb.
Po mnenju 94,7 % anketirancev je bil sektor hrane tisti, ki ga je rast cen najbolj prizadela. Soočeni s tem scenarijem so poleg nakupovanja pri veletrgovcih opazili tudi druge vedenjske spremembe: 17,4 % jih je začelo nakupovati na lokalnih tržnicah, da bi zmanjšali količino kupljenih izdelkov, 5,2 % se je odločilo za kmečke tržnice v iskanju boljših cen, 33,4 % pa je ohranilo svoj običajni kraj nakupa.
»Z naraščajočimi cenami se potrošniške navade brazilskega prebivalstva drastično spreminjajo. Inflacija ne vpliva le na proračun, temveč sili tudi k prestrukturiranju potrošniških prioritet. Morda se zdi le številka, a pomislite: če skoraj 9 od 10 ljudi občuti težo inflacije prav na svojem krožniku s hrano, kaj to pove o prihodnosti prehranske varnosti v državi? Morda je čas, da podrobneje pogledamo ne le, kaj je na mizi, ampak tudi, kaj na njej manjka,« poudarja Claudio Vasques, izvršni direktor podjetja Brazil Panels.
Poleg iskanja cenejših lokalov so Brazilci zmanjšali tudi število artiklov v svojih nakupovalnih košaricah. Raziskava je pokazala, da je več kot polovica prebivalstva (50,5 %) nehala kupovati olivno olje, 46,1 % pa je zmanjšalo porabo govedine. Na seznamu zmanjšanih ponudb so bili celo osnovni in tradicionalni vsakdanji izdelki, kot so kava (34,6 %), jajca (20 %), sadje in zelenjava (12,7 %), mleko (9 %) in riž (7,1 %).
»Ne govorimo o luksuzu. Govorimo o osnovnih živilih, vsakdanjih dobrinah, kulturi, užitku. Inflacija nam je vzela več kot le kupno moč: iz nakupovalne košarice je odstranila izdelke, ki so prej veljali za bistvene. Morda se zdi 'normalno', da se izločijo nebistvene stvari. Ko pa se na seznam opuščenih živil dodajo še jajca, fižol, sadje in riž, to postane zaskrbljujoče,« opozarja Vasques.
Prihodnji vpliv
Študija je preučila tudi pričakovanja za naslednjih 12 mesecev, rezultati pa kažejo na scenarij nadaljnje zaskrbljenosti: 65,9 % Brazilcev meni, da se bodo življenjski stroški še naprej zviševali, medtem ko 23 % pričakuje, da se bodo cene zviševale bolj zmerno. Le 8 % meni, da bodo cene ostale stabilne, 3,1 % pa predvideva možno znižanje.
Glede na to dejstvo imajo Brazilci jasno mnenje o ukrepih, ki bi jih morala vlada sprejeti za zajezitev naraščajočih cen. Znižanje davkov na osnovne dobrine je kot glavno rešitev navedlo 61,6 % vprašanih. Nadzor nad cenami bistvenih dobrin, kot sta hrana in energija, je omenilo 55,6 %, medtem ko 35,6 % meni, da bi prilagoditev minimalne plače lahko pomagala ponovno uravnotežiti kupno moč. Nadaljnjih 25,4 % poziva k večjemu nadzoru nad pretiranim zviševanjem cen, 20,7 % omenja potrebo po znižanju obrestnih mer, 17,7 % pa poudarja vpliv stroškov goriva na inflacijo.
»Najbolj strašljivo ni to, kar se je že povečalo, ampak to, kar šele prihaja. Devet od desetih Brazilcev vidi prihodnost z nadaljnjim zvišanjem cen. Posledice niso omejene na jutri – že vplivajo na sedanjost. Pričakovanje inflacije pospešuje previdnost in zmanjšuje porabo,« poudarja Vasques. »Prebivalstvo in podjetja so pod močnim pritiskom, ne le zaradi cen, temveč tudi zaradi učinkov visokih obrestnih mer. Brez ukrepov, ki zagotavljajo ravnovesje, bo vpliv vse hujši in bo vplival ne le na porabo, temveč tudi na kakovost življenja,« zaključuje.
