Harvardska študija razkriva povezavo med strupenim okoljem in prometom

Nedavna študija univerze Harvard je poudarila povezavo med strupenimi delovnimi okolji in visoko fluktuacijo zaposlenih. Raziskave razkrivajo, da so voditelji, ki so utrpeli nezdravljeno travmo v otroštvu, bolj reaktivni in nestrpni, kar ustvarja stresno in neproduktivno delovno okolje. To vedenje ne le zmanjša produktivnost, ampak tudi znatno poveča fluktuacijo, torej fluktuacijo zaposlenih.

Specialistka za nevroznanost Telma Abrahão je bila posvečena spodbujanju nevrozavešljivih vodstvenih praks, ki upoštevajo travmo in samospoznanje. Po besedah Abrahão lahko travma v delovnem okolju, kot so konflikti, ustrahovanje in nadlegovanje, povzroči motnje, kot sta anksioznost in depresija, kar negativno vpliva na uspešnost ekip.

Raziskave kažejo, da so voditelji z nerešeno travmo bolj nagnjeni k eksplozivnemu in reaktivnemu vedenju. “To vedenje lahko poslabša zaupanje in sodelovanje ekipe, kar poveča raven stresa na delovnem mestu,” opozarja Abrahão. Poleg tega poročilo McKinsey & Company kaže, da izvršni direktorji 85% vidijo strah pred neuspehom, ki je pogosto zakoreninjen v preteklih travmah, kot oviro za inovacije in rast.

Abrahão poudarja, da je samospoznanje ključnega pomena za ustvarjanje varnega in produktivnega delovnega okolja. Študije kažejo, da lahko vodje, ki uporabljajo nevrozavesten pristop, povečajo zadovoljstvo pri delu, izboljšajo uspešnost zaposlenih in zmanjšajo skupinske konflikte. “Izvajanje teh praks ni le stvar empatije, ampak pametna poslovna strategija,” pravi strokovnjak.

Za prepoznavanje in ravnanje s strupenimi voditelji je bistveno prepoznati znake travme, kot je razdražljivo ali agresivno vedenje. Abrahão priporoča ustvarjanje varnega komunikacijskega okolja, kjer lahko zaposleni izrazijo svoje pomisleke brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Ponudba virov, kot so storitve duševnega zdravja in programi pomoči zaposlenim, je prav tako ključnega pomena.

Abrahão predlaga vlaganje v stalno usposabljanje za vodje, s poudarkom na informiranih praksah o travmah in čustvenem upravljanju. “Razvijanje čustvene pismenosti in poučevanje voditeljev, da učinkovito obvladujejo svoja čustva, zlasti v kriznih situacijah, sta bistvena koraka, da preprečimo, da bi voditelji postali dodaten vir travm za svoje ekipe,” zaključuje Telma Abrahão.

Sprejetje nevrozavestnih vodstvenih praks lahko bistveno spremeni odnose na delovnem mestu in spodbuja bolj zdravo, produktivnejše in inovativno okolje. Študije, kot je univerza Harvard, poudarjajo pomen pristopa k travmi in vlaganja v samospoznanje za zmanjšanje toksičnosti in fluktuacije v organizacijah.