Na panelu na konferenci Futurecom 2024, ki je potekal to sredo, 9. februarja, sta Brazilsko združenje za internet stvari (ABINC) in Mednarodno združenje za podatkovne prostore (IDSA) poudarila pomen podatkovnih prostorov kot stebrov za napredek novega podatkovnega gospodarstva v Braziliji. Panel, ki ga je moderiral Flávio Maeda, podpredsednik ABINC, je združil vodilne strokovnjake, med njimi Sonio Jimenez, direktorico IDSA; Isabelo Gaya, vodjo inovacij pri Brazilski agenciji za industrijski razvoj (ABDI); Marcosa Pinta, direktorja oddelka za konkurenčnost in inovacije na Ministrstvu za razvoj, industrijo, trgovino in storitve (MDIC); in Rodriga Pastla Pontesa, direktorja inovacij pri Nacionalni konfederaciji industrije (CNI), ki so ponudili različne perspektive o izzivih in priložnostih podatkovnih prostorov za podatkovno gospodarstvo v Braziliji.
Med dogodkom je Sonia Jimenez poudarila, da se mnoga podjetja še vedno soočajo z ovirami pri maksimiranju vrednosti, ki jo ustvarjajo podatki, ki jih zbirajo, predvsem zaradi pomanjkanja zaupanja v izmenjavo informacij. »Podjetja ustvarijo veliko podatkov, vendar ne dobijo pričakovanega donosa. IDSA se pojavlja kot rešitev za spodbujanje zaupanja med stranmi, vključenimi v varno izmenjavo podatkov, kar pomaga premagati tehnološke ovire in ustvarja konkretne koristi za podjetja,« je izjavila Sonia.
Poudarila je tudi, da se okolje spreminja in da organizacije začenjajo spoznavati jasne prednosti integriranega podatkovnega gospodarstva. Sonia je pojasnila, da IDSA opaža vse večjo ozaveščenost o vrednosti podatkovnih prostorov, zlasti pri spodbujanju tehnoloških inovacij in interoperabilnosti sistemov. Po njenih besedah to ne le poveča učinkovitost, temveč tudi pomaga zmanjšati stroške in spodbujati nove digitalne poslovne modele.
Še en poudarek panela je bila prelomna raziskava ABDI-ja z naslovom »Agro Data Space Agro 4.0 Program«, ki jo je predstavila Isabela Gaya in je raziskala potencial podatkovnih prostorov v agroživilstvu, ključnem sektorju za brazilsko gospodarstvo. Študija je pokazala, da bi lahko uvedba podatkovnih prostorov povečala operativno učinkovitost v različnih kmetijskih sektorjih za 30 % in zmanjšala stroške za do 20 %. Poleg tega bi uporaba naprednih tehnoloških rešitev, kot sta internet stvari (IoT) in umetna inteligenca, omogočila zbiranje in analizo velikih količin podatkov, kar bi omogočilo bolj informirane in agilne odločitve na terenu.
Raziskava je poudarila tudi pozitiven vpliv na trajnost. Proizvajalci bi lahko na primer s pomočjo tehnologij spremljanja in avtomatizacije zmanjšali uporabo herbicidov za do 70 % in znatno zmanjšali uporabo drugih vložkov, kar bi posledično pripeljalo do bolj trajnostne in učinkovite proizvodnje. Študija je tudi pokazala, da bi lahko več kot milijon podeželskih posestev neposredno imelo koristi od te digitalne preobrazbe, kar bi okrepilo strateško vlogo podatkovnih prostorov pri krepitvi konkurenčnosti brazilskega agroindustrijskega sektorja.
Isabela Gaya iz ABDI je na dogodku komentirala vpliv digitalizacije na kmetijski sektor: »Uvedba inovativnih tehnologij, integriranih s podatkovnimi prostori, lahko preoblikuje brazilsko agroživilsko dejavnost, izboljša učinkovitost proizvodnje in spodbudi bolj trajnostno upravljanje virov.« Poudarila je, da je sektor pripravljen sprejeti te inovacije, zlasti s podporo javnih politik in ciljno usmerjenih naložb.
Marcos Pinto, direktor Oddelka za konkurenčnost in inovacije na Ministrstvu za izobraževanje in kulturo (MDIC), je predstavil vladno stališče o pomenu pospešitve razvoja podatkovnih prostorov v Braziliji. Poudaril je, da država proizvaja ogromne količine podatkov, tako od posameznikov kot od podjetij, vendar le 25 % velikih korporacij učinkovito uporablja podatkovno analitiko. »Vlada želi spodbuditi razvoj teh podatkovnih prostorov, da bi pospešila podatkovno gospodarstvo v Braziliji. Za to ustvarjamo poseben program in preučujemo sektorje, kjer se lahko ta tehnologija uspešno uporabi, kot smo videli v drugih državah,« je pojasnil Marcos.
Omenil je tudi, da vlada vzpostavlja partnerstva in se pogovarja z različnimi sektorji, da bi opredelila področja, kjer je mogoče uvesti podatkovne prostore. »Naše sporočilo je skupni razvoj in upamo, da bomo do konca leta uvedli konkretne ukrepe za podporo temu razvoju. Preučujemo pobude drugih držav, zlasti Evropske unije, in ne želimo čakati pet let, da bi izkoristili ta val inovacij. Prednost je ustvarjanje tržnih priložnosti in razvoj konkurenčnih izdelkov,« je dejal Marcos. Po njegovih besedah bi morala vlada kmalu predstaviti vlogo za nepovratna sredstva za regulativni pravni okvir.
Direktor MDIC je poudaril, da je Brazilija zavezana podpori proizvodnega sektorja pri prehodu v bolj digitalno in učinkovitejše gospodarstvo. »Za doseganje povečanja produktivnosti bomo potrebovali digitalna podjetja, ki lahko razvijejo te rešitve. Vlada želi sodelovati z ramo ob rami s proizvodnim sektorjem, da bi to zagotovila,« je zaključil.
ABINC si v sodelovanju z IDSA prizadeva za uvedbo koncepta podatkovnih prostorov v Brazilijo in s tem spodbuja digitalno konkurenčnost države. Te pobude so del širših prizadevanj za digitalno preobrazbo, katerih cilj je povezovanje sektorjev, kot so kmetijstvo, zdravstvo in mobilnost, ter spodbujanje ustvarjanja novih poslovnih priložnosti.
Flavio Maeda, podpredsednik ABINC, je poudaril, da je cilj tega partnerstva z IDSA približati trg potencialu podatkovnih prostorov v Braziliji, zlasti za agroživilstvo in industrijo. Maeda je tudi pojasnil, da ABINC sodeluje z IDSA, ABDI, CNI in MDIC pri izvedbi projekta odprte industrije do leta 2025, podobnega odprtemu financiranju. »Želimo enake prednosti odprtega financiranja prinesti tudi v druge industrijske sektorje. Ta projekt je usklajen tudi s konceptom podatkovnih prostorov,« je pojasnil Maeda.
Rodrigo Pastl Pontes iz CNI je prav tako komentiral pomen robustne in interoperabilne infrastrukture, da lahko industrijska podjetja varno in zanesljivo delijo podatke, kar spodbuja inovacije in učinkovitost v različnih sektorjih.
Glede na napredek, o katerem so razpravljali na Futurecomu 2024, je jasno, da bo podatkovno gospodarstvo igralo osrednjo vlogo v prihodnosti Brazilije, koncept podatkovnih prostorov pa bo temeljnega pomena za utrjevanje te poti, kot je zaključila Sonia Jimenez: »Razvoj podatkovnih prostorov bo brazilskim podjetjem omogočil, da dosežejo novo raven inovacij, z varnostjo, preglednostjo in predvsem zaupanjem v izmenjavo podatkov.«
