Nedavna študija, objavljena v ScienceDirect, kaže, da umetna inteligenca postaja gonilna sila za krožne poslovne modele. Zmogljivosti, kot so napovedna analitika, spremljanje v realnem času in inteligentna avtomatizacija, pomagajo pri preoblikovanju proizvodnih verig za regeneracijo, ponovno uporabo in prenamenitev, skoraj kot da bi bil algoritem krožni arhitekt. Vendar obstajajo tveganja: brez dobrih kazalnikov krožnosti se lahko obljuba spremeni v fatamorgano.
Potrebujemo jasne metrike za spremljanje življenjskega cikla izdelkov in materialov ter za zagotovitev, da umetna inteligenca resnično zapira zanke in ne le optimizira linearne procese. V resničnem življenju to pomeni imeti natančne kazalnike o uporabi, vračilih, ponovni uporabi, pozornosti do odpadkov in življenjskem ciklu izdelkov ter zaupati, da algoritmi zagotavljajo pravilno diagnozo. Vendar pa ni vse tehnološko rožnato.
Še ena zanimiva ugotovitev izhaja iz študije fundacije Ellen MacArthur s podporo podjetja McKinsey: kažejo, da lahko umetna inteligenca pospeši krožnost na treh področjih – oblikovanje, novi poslovni modeli in optimizacija infrastrukture. Če to prenesemo v naše vsakdanje življenje: umetna inteligenca bi lahko pomagala ustvariti embalažo, ki se ob koncu svoje uporabne dobe sama razstavi, podprla sisteme najema, ki podaljšujejo življenjsko dobo izdelkov, in celo izboljšala obratno logistiko za predelavo in recikliranje vsega, kar porabimo.
Dobički so konkretni: do 127 milijard ameriških dolarjev letno v hrani in 90 milijard ameriških dolarjev letno v elektroniki do leta 2030. Govorimo o resničnem prihranku in recikliranju denarja v sistemu, ki se uči in prilagaja. Z drugimi besedami, digitalizirana krožnost pomeni tudi konkurenčnost in dobičkonosnost – zaradi česar je v kapitalističnem svetu še toliko bolj neustavljiva.
v podporo razpravi se obrnimo na : po mnenju Shirley Lu in Georgea Serafeima svet ostaja ujet v linearnem ciklu pridobivanja-proizvodnje-zavrženja, kljub temu da krožnost obeta bilijonske vrednosti, vendar naleti na ovire, kot so nizka vrednost rabljenih izdelkov, visoki stroški ločevanja in pomanjkanje sledljivosti.
Rešitev? Pospešite z umetno inteligenco na treh zelo praktičnih področjih: podaljšanje življenjske dobe izdelkov, uporaba manj surovin in povečanje uporabe recikliranih materialov. Umetna inteligenca lahko pomaga ohranjati dolgo življenjsko dobo s posodobitvami (kot pri iPhonih) ali pobudami »izdelek kot storitev«, kjer podjetje ohrani lastništvo, potrošnik pa le »najema«, s čimer se podaljša dejanski cikel uporabe. To ustvarja prihodke, gradi zvestobo, povečuje vrednost rabljenih izdelkov in spodbuja bolj krožno in donosno gospodarstvo, pod pogojem, da tehnologija ne postane le še en drag luksuz.
Tukaj moramo povezati pike. Krožno gospodarstvo nas uči, da ponovno razmislimo o pretokih materialov in energije, iščemo učinkovitost, odpravljamo odpadke in regeneriramo sisteme. Ko pa govorimo o umetni inteligenci, se soočamo s paradoksom: lahko pospeši rešitve in priložnosti za krožnost (kot so kartiranje tokov, napovedovanje verig recikliranja, optimizacija povratne logistike, prepoznavanje vročih točk odpadkov ali celo pospeševanje raziskav novih materialov), lahko pa tudi okrepi vplive na okolje, če se ne uporablja zavestno.
Med nekaterimi tveganji lahko izpostavimo okoljski odtis umetne inteligence (z naraščajočo porabo energije in vode v podatkovnih centrih), e-odpadke (tekma za čipe, strežnike in superračunalnike ustvarja tudi gore elektronskih odpadkov in pritiska na rudarjenje kritičnih mineralov) in digitalni razkorak (države v razvoju lahko postanejo odvisne od dragih tehnologij brez pravičnega dostopa do koristi).
Velik izziv je v iskanju ravnovesja. Potrebujemo umetno inteligenco, ki služi krožnemu gospodarstvu, ne obratno. Kako lahko zagotovimo, da bo umetna inteligenca, namesto da bi poslabševala okoljsko krizo, učinkovit del rešitve? Ohraniti moramo kritičnega duha. Ne smemo se pustiti zavesti zgolj tehnološkim navdušenjem. Čas je, da se odločimo: ali želimo umetno inteligenco, ki poglablja neenakosti in pritiske na okolje, ali umetno inteligenco, ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo?
Trudim se biti optimističen. Verjamem, da procesi postajajo vedno bolj učinkoviti, z manjšo porabo energije in boljšo uporabo virov.
Kar se danes zdi dilema – več umetne inteligence pomeni večje povpraševanje po energiji – bi se lahko v prihodnosti uravnovesilo, če bi se ista ustvarjalnost, ki se uporablja za pisanje algoritmov, uporabila za zmanjšanje vplivov in regeneracijo sistemov. Umetno inteligenco lahko uporabimo kot strateškega zaveznika krožnosti, z budnim očesom in trdnimi merili: zahtevami po učinkovitosti, sledljivosti in preglednih metrikah.
Prava inteligenca se ne meri zgolj v vrsticah kode ali hitrosti obdelave. Na področju okolja bo le krožnost zagotovila, da je ta inteligenca resnična in ne zgolj umetna. Navsezadnje izziv ne bo le ustvarjanje in spremljanje umetne inteligence ... temveč krožna inteligenca.
*Isabela Bonatto je ambasadorka krožnega gibanja. Biologinja z doktoratom iz okoljskega inženirstva ima več kot dvanajst let izkušenj na področju družbeno-okoljskega upravljanja. Od leta 2021 živi v Keniji, kjer dela kot svetovalka pri družbeno-okoljskih projektih v partnerstvu z agencijami ZN, vladami, zasebnim sektorjem in organizacijami civilne družbe. Njena kariera združuje tehnično in znanstveno znanje z vključujočimi družbenimi praksami ter razvija pobude, ki vključujejo upravljanje naravnih virov, javne politike, krožne inovacije in opolnomočenje skupnosti.
